Milenijci, seksajte!
Nedelja zjutraj. Po jutranjem pretegovanju, orgazmiranju in sprehodu s psom se najraje usedem na kolo in se odpeljem v mesto na kavo. Takrat pišem, čvekam, berem. Skratka, vzamem si čas zase.
Neko deževno nedeljo sem pila kavo in pregledovala revije. Po navadi listam in sanjam, kaj vse bom tistega dne skuhala. Vmes sem se sprehajala še po Twitterju in naletela na veliko komentarjev o intervjuju z Janom Plestenjakom v reviji Ona Plus, ki se je znašla ravno v mojem kupu časopisov. Članek sicer ni bil nič posebnega, veliko hrupa za nič. Jan se videva z žensko, ki pride in gre. Big deal.
Ker sem revijo ravno imela v roki, sem članek o Janu pustila počivati v miru in se osredotočila na intervjuje o partnerstvu. V enem izmed mnogih intervjujev me je privabil stavek o milenijcih in njihovem odpovedovanju spolnosti. Kaj? To pa že ne bo držalo, to ni mogoče. Toliko bitk, da smo ljudje končno začeli sprejemati seks, da ga je sprejela družba, potem pa pride moja generacija in vse poruši?
Milenijci povezujejo dve generaciji: celotno generacijo Y in prvi del generacije Z. Predstavniki te generacije so osebe, rojene med letoma 1980 in 2001.
Po mnogih raziskavah seksualnega vedenja, si milenijci privoščimo manj seksa kot vse generacije prej. Morda nas je prekašal celo pračlovek, definitivno so nas premagali naši starši. Če številke držijo, je vsak osmi pripadnik moje generacije pri šestindvajsetih letih še vedno devičnik, še več, 60% milenijcev se spolnosti izogiba vse do fakultete. Nič več seksa do mature, kot so si to želeli vsi mulci v Ameriški piti.
Kot najpogostejše razloge nekateri navajajo:
- pozna poroka in nižja stopnja porok med milenijci,
- življenje s starši,
- dostopnost pornografije in
- zategnjenost milenijske generacije.
Ko sem prvič prebrala te štiri alineje, sem se strinjala zgolj z nekaterimi, tistimi, v katerih se najdem sama. Življenje s starši se mi zdi najbolj mučen in najbolj resničen. Vedno živiš v odvisnosti od nekoga drugega, brez prave zasebnosti, pod moralnimi vrednotami svojih staršev. Najtežje je najti čas, popoln trenutek, ko nekoga lahko pripelješ k sebi. Običajno so dopusti staršev tista rešilna bilka vseh mladih, vendar se morajo iziti tudi ostale stvari. Prva je ta, da sploh imaš nekoga, s katerim bi lahko delil posteljo in seveda, da imata točno en teden na leto oba čas za seks. Težji so trenutki med letom, ki nikakor ne dopuščajo vročega sproščanja v postelji, če imaš bolj zapečkarske starše. Tako si obsojen na seks na prostem, v avtu ali stranišču Mercatorjevega centra.
Kot pripadnica te generacije, lahko rečem, da smo zategnjeni. Raje živimo za ekrani, družbeno in politično ozaveščeni. Komentiramo na Twitterju, se pritožujemo in težje dopustimo mnenje nekoga drugega. Seks je popolnoma razvrednoten, nepomemben. Kariera je tista, ki nam daje moč in lastno mnenje, ki ga delimo po vseh družabnih omrežjih. Težko se pogovarjamo v živo in še težje odpiramo. Kako naj bi potem seksali? Na daljavo?
Prav tako se težje povezujemo, vsaj če sklepam po sebi. Živimo v svojih mehurčkih, ki nam jih nudita telefon ali računalnik – večino časa je to naša resničnost. Na družabnih omrežjih pljuvamo in glasno izražamo svoje mnenje, v resničnosti ostajamo sramežljivi in zaprti. Poleg tega smo ženske postale močnejše, glasnejše in sanmostojnejše. Kaj pa moški? Ti so se po mojih izkušnjah nekoliko poženščili. Ne vsi. Vendar je razlika očitna, če primerjate prve letnike na faksu danes ali pred petnajstimi leti.
Pornografija? Ne vem. Res je, da smo do nje lažje dostopali kot druge generacije in da so nekateri razvili pravo odvisnost od seksa na ekranu. Težko sodim, ker je name delovala ravno obratno. Vse, kar se je odvijalo na ekranu, sem želela preizkusiti tudi sama, v živo.
Na tem mestu tudi nisem čisto prepričana, kaj ima pozna poroka s seksom. Za pobožne je sicer res velikega pomena, vendar je glede na prejšnje generacije manj ljudi strogo vernih in mirno seksa tudi pred poroko ali brez nje.
Čeprav glede na svojo seksualnost, težko priznam, da se nam to dogaja, smo milenijci po mnogih raziskavah močno zabredli v spolno krizo. In če dobro pomislim, imam res nekaj nekdanjih sošolk, ki jih to ne zanima in nimajo potrebe po tem. Torej, dragi sotrpini, poglejte nekoliko okoli sebe, najdite osebo, s katero si bosta delila računalnik in posteljo. Vmes pa ne pozabite na seks, je nekaj čudovitega.
Več si lahko preberete na:
-0 Komentar-