Igrajmo se Spomin

Najraje sem igrala namizne igre, pri katerih so delali možgani. Od raznoraznih kvizov do Spomina. Pri zadnjem je bil del možganov lahko izklopljen, a še vedno je bilo zabavno. Najbolj sem oboževala del, ko sem s svojo mlado glavo gladko premagovala babice, dedke in starše. 

Sorazmerno z mojim staranjem je naraščal tudi prah na škatlah namiznih iger. Prvič je bil obrisan šele med epidemijo, ko je igranje namiznih iger krajšalo dolge dneve. Takrat sem ugotovila, da je moj spomin postal nekoliko zarjavel. Nisem se sicer pretirano ukvarjala s tem, a motilo me je, da zmagovanje ni bilo več tako gladko kot nekoč. To je bil zgolj preblisk. Možgane sem kaj kmalu začela obremenjevati z drugimi, vsakodnevnimi stvarmi. Če mi spomin v določenih trenutkih ni služil, sem vedno imela pri sebi še telefon.

A kljub temu da sem držala v vsakodnevnem življenju večinoma vse niti v rokah in se spomnila skoraj vsake stvari, je moj spomin odpovedal, ko sem se trudila v glavi obuditi pretekle vroče noči v postelji. Ko pogovor napelje na to, se najbolj ustrašim stavka, ki se začne z “a se spomniš”. Bolj, ko se trudim obuditi ta spomin, manj vem. Včasih se mi zdi celo tako tuje, da resno razmišljam, ali sem bila v postelji res jaz, ali je vse te stvari izvajal nekdo drug. 

Udarilo me je kot strela z jasnega. Čeprav so v moji glavi še vedno prebivale predstave, fantazije in določeni izseki mojega spolnega življenja, se mi pogosto zgodi, da se nekatera valjanja po postelji popolnoma izbrišejo. Ko sem to doživela prvič, nisem mogla verjeti. Bila sem prepričana, da se drugi laže, ali pa se je zagovoril in se trudi popraviti bizarno situacijo, v kateri se jaz nisem mogla spomniti ničesar o nekem določenem dogodku. Sveto prepričana, da z mojo glavo ni popolnoma nič narobe, se me je začel lotevati bes. “Kaj si izmišljuješ? Kaj govoriš? To zagotovo nisem bila jaz.” Predstavljajte si ta prizor! Moj obraz se je kremžil od besa, obraz drugega pa od presenečenja in vedno večje zmedenosti. 

Še bolj tragikomično je to, da se spomnim preteklih nočnih avantur. Morda jih je nekoliko že načel zob časa, a obrisi so še vedno nekje v moji glavi. Žal, se pogostokrat ne spomnim tistih, ki so se zgodile pred kratkim, čeprav so bile daleč najboljše od vseh. Kako vem? Čeprav se ne spominjam konkretnega dogodka in res ne poznam več vrstnega reda položajev, se spomnim občutka. Brez težav lahko povem, da je bilo odlično ali dobro ali pa se ni zložilo, tako kot bi se moralo. 

Določene posteljne dejavnosti držim v glavi do potankosti. Spomnim se kraja, vonja, celo dela dneva, položajev, uporabe igrač in počivanja na koncu. Te kasneje tudi hranijo mojo fantazijo, ko sem v postelji sama. 

Ker se mi je zdelo to nadvse čudno, sem se, tako kot vsi ostali, po pomoč obrnila na internet. Nisem spraševala, le prebirala izpovedi nekaterih ljudi in znanstvenikov. Ob tolikšnih pregledih glave, ki sem jih imela, vem, da v mojem primeru ne gre za začetek Alzheimerjeve bolezni, zato sem prvi in najbolj črn zadetek preskočila in se osredotočila na ostale. Naletela sem na eno, ki je raziskovala razliko v ‘spolnem spominu’ med ženskami in moškimi. Kot že nekatere raziskave prej je tudi ta dokazala, da si moški veliko bolj zapomnijo dele, nabite z erotiko, medtem ko si ženske lažje zapomnijo romantiko, povezano s seksom. Morda pa je ravno to krivo za mojo izgubo spominov na odličen seks? 

Čeprav je bila raziskava zanimiva, težko verjamem, da je to razlog v mojem primeru. Zakaj? Ker določeni spolni odnosi niso vsebovali kančka romantike, pa so uspešno vžgani v moj spomin. Veliko drugih forumov in spletnih strani nespominjanje posteljnih aktivnosti povezuje s travmo. V to verjamem, a sama nisem doživela tega. Ne s tem dotičnim moškim. 

Kljub brskanju nisem naletela na zame relevantne informacije. Tisti, s katerim si delim posteljo, se je naučil biti potrpežljiv, čeprav ne more vsakič skriti presenečenja, ko rečem “ne vem, ne spomnim se”. Ko dobim temeljito obnovo, se spomin velikokrat obudi, kdaj pa dobim samo pookus v ustih, dogodek pa mi je daleč od znanega. Morda pa mi bo ponovno igranje namiznih iger, ki prebujajo spomin, pomagalo pri spominjanju spolnih dogodivščin.