Umetnost klica na seks

Paritveni ples ima veliko živali. Pavi pokažejo razkošno perje, golobi grulijo in se napihujejo, drugi se sporazumevajo z vonjem. Ljudje poznajo več oblik vabil na seks in seznam se vsak dan daljša. Kako pa vi partnerju pokažete, da je to tisto, kar si v določenem trenutku želite?

Nekateri se odločijo za preprosto metodo in ne okolišijo. Po mojih izkušnjah so temu bolj podvrženi moški. Mogoče vabilo na seks zapakirajo v “A bo danes kaj džidži midži? Boš dala noge narazen? Bova kaj gladila rjuhe?”, ali pa preprosto “Bova seksala?” Obstaja še bolj enostaven način – fotografija penisa na enem izmed omrežij za zmenke pod rjuhami. Včasih uspe, velikokrat pa ženskam neposredno vabilo ni najbolj pogodu. 

Ženske vabilo na seks na zgornji način redkeje izrazimo, če pa ga, nam ta tehnika prinese verjetno več uspeha kot vse ostale, glede na moški jezik. Pa še nekaj je v tem načinu, kar moške postavi na obrate. V pozitivnem smislu. A ženske po navadi uporabljamo druge načine, ki so včasih tako dobro skriti signali, da jih še najboljši detektiv na svetu ne bi zaznal. Velikokrat je to nova obleka, nova seksi spalna srajica, nov komplet spodnjega perila, očitek znak so tudi sveče, večerja presenečenja in buteljka vina. Malo manj očitni so novi parfumi, sveža posteljnina in druge dvoumne stvari. 

A vabilo na seks je vedno precej zamotana stvar. Tudi po več letih skupnega glajenja rjuh. Glaven razlog je strah, da se bomo z vprašanjem preveč izpostavili in bili navsezadnje zavrnjeni. Ženske se sploh rade zanašamo na to, da moški znajo prebrati, kaj jim želimo z določenimi dejanji povedati. Verjetno se moški tega poslužujejo samo na valentinovo, ko pripravijo večerjo, kupijo šopek in darilo z vedno jasno željo po seksu. A po navadi je obratno. Me smo tiste, ki se trudimo oddati dimni signal in se zanašati na to, da ga bo partner zavohal. Ko ga ne, po navadi vsak večer zaključi na svoji strani postelje. 

Kaj pa ko posteljnih prijateljev ne vidimo vsak dan in se z njimi srečujemo občasno, a jih kljub temu poznamo bolje kot prijatelja za eno noč? Jaz bi rekla, da je težko. Sploh ker gre za situacije, stanja, v katerih drug človek je, mi pa nimamo pojma o tem. Onemogočeno je prepoznavanje telesnih znakov, lahko se zanesemo le na svoje poznavanje človeka in po vsej verjetnosti poznavanje urnika. Lahko pa se odločimo, da se ne oziramo na to, kakšen bo odgovor in se prepustimo toku. A to večini ljudi ne gre, ker žal nihče na tem svetu verjetno ne prenaša najbolje zavrnitev, sploh če gre za tako krhko in intimno stvar, kot je seks. 

Nekaj informacij lahko o želji človeka dobimo preko slik, raznoraznih, takih, ki napeljujejo na seks. Če se človek na nasprotni strani dobro odzove, smo verjetno na dobri poti, če bo zvečer sodelovala še luna. A kaj hudiča, ko se taki ljudje redko kdaj menijo za seks istega dne? Običajno gre za klice zadnjo minuto ali planiranje dolgo pred tem. Prvo je lahko problem za ljudi z nabitim urnikom, drugo za ljudi, ki ne vedo, kaj bodo delali istega večera, kaj šele čez teden dni. Še bolj položaj zakomplicira pomanjkanje prostora. In to že, če ne upoštevamo slabih počutij, bolezni, utrujenosti in podobnih stvari, ki nam lahko pokvarijo priložnost za seks. 

Ne glede na to, katere tehnike se poslužujemo, vabilo na seks je verjetno, tako pri ljudeh, ki živijo skupaj kot pri tistih malo bolj narazen, največja ovira. Največkrat je sicer premagljiva, a ob tem se verjetno spotimo bolj kot kasneje pri samem seksu. V vabilo moramo vložiti več ali manj truda, odvisno od situacije v kateri smo, a v vsakem primeru tvegamo zavrnitev. In če smo v sprejemanju zavrnitev slabi oziroma so se nam večkrat že ponovile, je to lahko velik problem. Človek v tistem trenutku enostavno opusti paritveni ples. 

Ščipanje za zadnjico, božanje po stegnih, pohotna sporočila, večerje, šopki, parfumi. Ljudje smo mojstri v izumljanju paritvenih plesov. Redkokdaj smo zadovoljni samo z enostavnim vabilom na seks. Živali se lahko skrijejo, mi smo pravi mojstri štrikanja okoli seksa.