Le kaj gre lahko narobe?

Čas je za prvi vikend oddih s svojim novopečenim izbrancem. Pripravite torbo, izberete oblačila, tudi pižamo in ustrezne spodnjice, pogledate, ali je vse na svojem mestu, in se polni navdušenja usedete v avto najpopolnejšemu vikendu naproti. Še kratka vožnja, pa se boste lahko popolnoma sprostili. Pa se boste res?

Dopust se začne že na poti. Nekaj dotikov, vihanja roba oblek, kava na poti, vonj po sproščanju. Na cilju uredite vse potrebne prijave, se lotite iskanja denarnice in osebne izkaznice v njej, nato pa sledi prvi ogled stanovanja in sobe. Izriše se nasmešek na obrazu in čas je za prvi kozarec vina in majhen prigrizek. Ko je želodec zadovoljen, morate preizkusiti posteljo – vonj posteljnine in trdoto vzmetnice. Seks je prvi korak na poti k sproščanju prebave. Kava, kosilo in vino so potisnjeni nekoliko nižje. Tako se naredi prostor za večerjo in kozarce vina, vse dokler se ne vidi dno prve buteljke. 

Sproščenost in urejenost sta tako privlačni, postelja je udobna in noč dolga. Sledi še pozno valjanje drug po drugem vse do sladkega spanca. Naslednje jutro je telo kot bi imelo mačka, glava pa ostaja sveža. Dovolj, da se predramite in greste na stranišče. Takrat prvič tudi ugotovite, da bo kmalu čas za veliko potrebo. A ker se nekdo prebuja v sosednji sobi, se samo osvežite in se odpravite kuhat kavo. Ko zadiši, si poleg kave prižgete še cigareto, kot da ne bi vedeli, da je to popoln recept za tek na stranišče. 

Če bi bili v tistem času sami, bi kakšnega verjetno na glas spustili, da bi lahko dokončali še poslednji požirek kave in se počasi sprehodili do svojega za tisti trenutek najboljšega prijatelja, ki bo pogoltnil vse smrdeče odpadke prejšnjega dne. A kaj hudiča, ko je v tisti hiši še nekdo, ki na vas gleda kot na popolnega človeka?

To je moj večna težava. Pa ne zato, ker bi v resnici mislila, da me ta drugi jemlje kot popolno, a enostavno ne morem. Raje se znojim in poslušam glasbo svojega črevesja. Ko nezdravo zadržujem v sebi vse biološke odpadke že celo dopoldne, se črevesna simfonija čudežno pomiri. Takrat se zamotim z drugimi stvarmi. A to je le tišina pred nevihto. Če sem nekje zunaj, iščem stranišča, ki so zadovoljiva. To pomeni predvsem prazna, z dišavo in vrati do tal. Tako pravilo pri zunanjih straniščih zame velja tudi za malo potrebo.

Če ostaneva v apartmaju, čakam, če bo mogoče nastopil trenutek, ko bo drugi kam odšel, v trgovino ali morda na pijačo. Takrat bi to uredila po damsko. Vsaj na videz. Ker odhoda drugega po navadi ni na spregled, mi ne preostane drugega, kot da lepo prosim, če se odstrani iz stanovanja za petnajst minut. Tako v svoji glavi delno ohranim dostojanstvo, kljub temu da vem, da je to popolnoma človeška stvar in še hujša biološka potreba kot seks. Po tem se vrneta sproščenost in nasmešek na obraz, kot je bil v trenutku, ko sva se prvič spoznala z apartmajem. 

Poleg potrebe številka dve, skupni vikend oddihi prinesejo tudi druge neprijetne stvari, nočno spuščanje plinov, jutranji zadah, opazovanje vsakdanje higiene drugega. Večinoma je kljub temu ogromno sproščujočih in nadvse prijetnih ur, a obstajajo biološke potrebe, ki ne morejo ostati neopažene. Nekateri smo na svoje bolj pozorni kot drugi, zato nas večkrat boli trebuh, a ko pride do hrane, pojemo samo tisto, kar nam kasneje povzroča težave. 

V moji glavi je potekalo že milijon pogovorov med dobro in slabo breskvico. Prva mi je na uho šepetala, naj se sprostim, prekleta magična beseda, ki me v zadnjem času bolj kot ne spravlja ob živce, da imamo vsi svoje stvari, biološke imajo pač prednost. Na drugi rami sedi slaba breskvica, ki me ima v oblasti. Zaradi nje se mučim, ure prebijem v kopalnici in pošiljam ostale udeležence iz hiše, ko ne zdržim več. Preizkusila sem vse, sedela na školjki in se prepričevala naj se sprostim. Kdaj pa kdaj mi je uspelo, predvsem kadar sem ob zvoku deroče vode iz pipe mislila na svoje bivše fante.

Ko pride nedelja, je čas za odhod. Majhen del mene se ga, kljub noro dobremu vikendu, neizmerno veseli. Kdo na svetu se ne mara vrniti v zavetje svoje domače kopalnice, kjer ni sramu zaradi divjih zvokov? Ko se končno poležejo, nastopi sproščenost in vzdihovanje za vikendom, ki je čisto prehitro minil.