Enaka jaz, enake težave, druga kontracepcija

Kontracepcija je običajno najpogostejši razlog za prvi obisk ginekologa. Katero izmed vas so res brigali PAP testi in zdravje vaše vagine? Ne, ko se zgodi seks in prvi resni fant, so glavni razlog za obisk ginekologa kontracepcijske tablete. 

Stara sem bila šestnajst let, ko sem prvič dobila svoje. Vedela sem, da jih je nešteto, a sem odločitev prepustila svoji ginekologinji. Niti to me ni skrbelo, da je bilo to ravno takrat, ko je ena izmed vrst kontracepcijskih tablet povzročila zdravstvene težave nekaterim ženskam in je to odmevalo po vseh medijih. Najtežje je bilo prva dva tedna imeti spolne odnose s kondomom, kot da to ne bi bila praksa že celo zadnje leto. A ko sem bila končno na varni strani, jih nisem želela zamenjati za nič na svetu. Za počitnice sem si prestavljala menstruacije, ki so postale blažje in manj boleče. Akne so se postrgale iz mojega obraza, prav tako so se mi dlake, s katerimi sem imela obilico težav, zdele redkejše in veliko manj črne. Da o seksu ne govorim. 

A moja ena in edina ter večna velika ljubezen se je končala in jemanje hormonske kontracepcije se mi ni zdelo več potrebno. Pustila sem, da me nazaj udarijo menstrualni krči, nihanje razpoloženja in mozolji. Prav tako sem morala ponovno začeti planirati počitnice, ali pa trpeti na plaži v kratkih hlačah in gledati vse ostale, ki se veselo namakajo v morju. Tamponov ne maram, zato sem bila obsojena na zagoreli ten delavcev na prostem. 

Nekaj let kasneje se mi je pojavila benigna bula v levi dojki in zdravniki se niso mogli zediniti, ali je bila za to kriva hormonska kontracepcija, ali razlog tiči drugje. Po operaciji mi je bila preventivno prepovedana uporaba hormonskih tablet. Takrat se je pojavilo tudi močno potenje kakšen teden pred menstruacijo. Bilo je kot bi se vrnila nazaj v čase, ko mi je kot otroku ušlo v posteljo. Lahko sem opazovala polzenje kapelj na svojem trebuhu in vratu. Prisiljena sem bila v izredni obisk ginekologa. 

Tam nisem izvedela ničesar, kar ne bi že sumila – hormoni so se poigravali z mano, a premalo, da bi bilo to treba preveriti. Počakati sem morala do tridesetega leta, ko naj bi to čudežno minilo. Dopolnila sem trideset, potem enaintrideset, dvaintrideset in se ponoči še vedno potila kot prašič. S spremembo prehrane sem se vsaj znebila mesečnega jemanja protibolečinskih tablet, še močneje pa mi je zanihalo razpoloženje. Prvič v življenju sem razumela ženske, ki pred menstruacijo brez razloga jokajo ali besnijo. Kljub temu ginekologinji na rednih pregledih tega nisem omenjala več. 

Letos pa se je zaradi seksa pojavil predlog, da bi bilo mogoče smiselno preizkusiti bakreni maternični vložek. Dva meseca sem drgnila različne spletne strani in se podučevala o varnosti. Razen krčev in močnejših menstruacijah, nisem našla razloga, da ne bi prosila zanj. A še vedno me je skrbelo, da se bo vrnilo moje ležanje v postelji in tek na stranišče v strahu, da bi se na mojih hlačah pojavil rdeči madež. 

Naročila sem se na posvet pri ginekologinji in bilo je odločeno, da se bo ta, zaradi rednega PAP testa zgodil prej, kot sem predvidevala. Načrt je zamaknila le prezgodnja menstruacija, a kot bi mignil, sem ležala razkrečena na stolu in se z ginekologinjo pogovarjala o kontracepciji. Omemba bakrenega materničnega vložka je naletela na odpor, prav tako je nasprotovala hormonskemu materničnemu vložku, češ da se oba priporočata samo ženskam, ki so že rodile. Ker še sama nisem bila preveč prepričana, nisem vztrajala, kljub temu da otrok ne bom imela. 

Hitro mi je ponudila drugo rešitev – hormonske tablete Drovelis, ki naj ne bi bili ogrožajoči za moje zdravstveno stanje, kljub temu da so mi bile pred leti odsvetovane. Dvakrat sem preverila, ali povzročajo strdke ter kako bodo vplivali na pojav benignih tvorb. A ginekologinja je bila prepričana, da mi bodo pomagali pri nočnem potenju in težavah, ki me pestijo. Še preden sem se zavedala sem iz ambulante odšla z receptom za tri pakete, a glava me ni pustila na miru. 

Ko sem pregledovala literaturo na internetu in navodila za uporabo, sem si želela, da bi bila ponovno stara šestnajst let in bi se brez strahu spustila v jemanje tablet. Namesto tega sem si en dan predstavljala veliko bolj miren seks, če bi vzela tablete, po drugi strani pa sem videla sebe v rešilnem avtomobilu, ker bi nekaj šlo narobe. Ja, jasno mi je, da je strah prenapihnjen, a se mu ne morem upreti. Posrkal me je vase. 

Kljub temu sem bila v 93 % odločena, da jih preizkusim in vidim, kako bo. Jemati bi jih morala začeti ob decembrski menstruaciji, a noge in odločitev je spodnesel covid. In znova sem bila na začetku, polna dvomov in vprašanj.