Ženska revija
Njena ozkoglednost tako trči ob planet, ki se ji je trudil odpreti oči, da feministični manifesti ne privabljajo bralk. Radikalno besedilo doseže le pripadnice radikalnega vala feminizma, kar ne prinaša denarja. Joycein ozek pogled ji onemogoča videti ženski svet, za katerega se zdi, da ga pornografski založnik razume veliko bolje. Da bi ga lažje spoznala, ji pomagajo najožji sodelavci: Bambi, klišejska trapa, ki je gola pozirala za Dougove revije, in na čase preseneti z res globoko miselnimi vložki, Richie, umirjeni gej, predan fotografiji, in Joycina sestra Shelly, gospodinja in mama, razočarana v spolnosti.
Kljub zadržkom in dolgemu upiranju Joyce pristane, da bodo njena feministična besedila bolj lahkotna in da bodo vsebino popestrile slike golih moških. Čeprav je bil začetek težak, revija pridobiva uspešnost kljub nasprotovanju nekaterih moških in feministk.
Joyce, feminizem in spolnost
Pripadnica radikalnega drugega vala feminizma, Joyce, na začetku v sebi združuje vse lastnosti tega gibanja, od katerega pa se med naslednjimi epizodami vedno bolj oddaljuje. Da bi lahko uspela, mora delati pod okriljem moškega, ki v očeh takratnega feminizma ženske izkorišča za moški užitek, jih spremnija v objekt moške naslade. A čeprav je prisiljena delati v okolju polnem golih deklet in dotikov, ki bi jih lahko označili kot spolno nadlegovanje, se z videnim presenetljivo hitro sprijazni. Kot bi se za nazore feminizma borila le z besedami, ki jih ne zna ali ne more preizkusiti tudi v praksi. Zagovarjanje feminizma izginja vedno bolj v ozadje, čeprav je Joyce s članki ženske izobraževala in jim dajala več kot potreben glas.
Na prvi pogled bi lahko rekli, da se serija norčuje iz drugega vala feminizma po drugi strani pa ga slavi. Nihče ji ni odrekel vodenja revije in prostih rok pri ustvarjanju, se pa je njen zorni kot nujno moral prilagoditi resničnosti – ženskam, ki so imele takrat v večini tradicionalno vlogo. Poteptala je svoj začeti dvom, ali je penis na duplerici tisto, kar bi feminizem odobraval in se lotila dela. Skozi delo in ustvarjanje revije se je njen pogled vedno bolj mehčal, a je doživela razočaranje pri občinstvu, ki si ga je najbolj želela – mladih feministkah, ki so pokazale odpor, čeprav se vsakemu gledalcu zdi, da bi morale z njo deliti veselje, saj se ji je uspelo prebiti v svet založništva, področje dela, ki so mu dominirali moški, s feministično vsebino.
Premagale so jo erekcije, ki so zapečatile strog odnos feministk do revije, po drugi strani pa so bile ravno erekcije tiste, ki so feminizem pretihotapile v domove, v mesta in predmestja. Ženske so postajale jezne, kar pa je bil navsezadnje cilj feminizma. Joyce je z revijo Minx dosegla podobno kot je Betty Friedan s knjigo The Feminine Mystique.
V protagonistki in založniku se tudi nakazuje notranji spor drugega vala feminizma, ki naj bi povzročil tudi njegov konec – na eni strani feminizem, ki ima pozitivni pogled na seks in na drugi feminizem, ki nasprotuje pornografiji. Joyce je sprva utelešenje zadnjega feminizma, a skozi serije vedno bolj zagovarja ženski užitek. Kot pravi sama, o penisih ne more soditi, saj je v življenju videla dva. A revija ji ponudi drugačen, bolj liberalen pogled na seks. Joyce se v prvi sezoni tako spozna z erotičnimi pripomočki ter neobremenjenih seksom za eno ali dve ali mogoče tri noči, z lepim, a neumnim gasilcem z naslovnice.
Zgodovinskemu okviru navkljub, je Minx še vedno lahkotna erotična serija, ki v ospredje postavi do zdaj redko videno moško goloto, penise in erekcije. Ko vam bo HBO naslednjič predlagal ogled te serije, je nikar ne spreglejte, saj vas bo prevzela. Če ne serija, pa Jake Johnson.
-0 Komentar-