En špricar, prosim!

Špricanje ali brizganje postaja nov trend pornografskih filmov. Slap ali oster curek med nogami se je iz sramote prelevil v pravi trend. Squirtanje ali po slovensko ponesrečeno brizganje je tema današnjega članka. In zanj bom potrebovala več špricarjev, ker meni niti še enkrat ni uspelo doživeti pravega špricarja.

Slapove in mokre postelje na stran, kaj sploh je squirtanje? Čisto zares niti znanstvenikom še ni jasno, s čim imajoi opravka. Dalj časa je veljalo, da je squirtanje enako ženski ejakulaciji. Mnoge ženske jo bodo opisale kot izbrizgano tekočino, ki nastopi ob določeni vrsti draženja, vendar se ne čuti enako kot orgazem. Laiki bi to opisali kot lulanje med seksom. 

Danes večina znanstvenikov že trdi, da se squirtanje in ženska ejakulacija razlikujeta, čeprav še vedno z gotovostjo ne morejo potrditi izvora tekočine pri squirtanju. Vse, kar lahko z zagotovostjo trdijo znanstveniki je, da izloček pri squirtanju vsebuje urejo, kreatinin in sečno kislino, včasih tudi prostatični specifični antigen (PSA). Tekočina je vodena in bistra, njena količina pa variira, vendar je ne nabrizgamo več kot deset jušnih žlic. Ker je po sestavi zelo podobna urinu, znanstveniki sumijo, da nastaja blizu mehurja in se izloči skozi sečnico. 

Nasprotno je tekočina pri ženski ejakulaciji viskozna, belkasta in niti najmanjše možnosti ni, da bi je izločile več kot eno žlico in je zato velikokrat ženske sploh ne čutimo. Vsebuje prostatično kislo fosfatazo, prostatični specifični antigen, glukozo in fruktozo. Praviloma se pri ženski ejakulaciji izloči zelo malo ureje in kreatinina. Ta zvarek izloči Skenova žleza.

Čeprav sem dokaj natančno opredelila žensko ejakulacijo in squirt, še vedno ne moremo trditi zagotovo, ali gre za enega ali dva podobna pojava. Napisano je zgolj domneva. Še bolj se mnenja začnejo razhajati, kadar govorimo, kako do teh porno prizorov špricanja pride. Stroka sumi, da ejakulacijo doseže med desetimi in petdesetimi odstotki žensk. Nekatere je nikoli niso in je nikoli ne bodo. Kaj je za to krivo, je velik vprašaj in razlog praskanja po glavi znanstvenikov – oblika telesa ali zgolj pravilna stimulacija G-točke ali klitorisa. Bega predvsem informacija, kako se občuti, da prihaja nekaj drugega kot orgazem. Ženske ta občutek opisujejo kot potreba po lulanju, pritisk na mehur, potem pa sledi izliv.

Squirtanje me milo rečeno teži že odkar sem prvič prebrala o tem. Priznam, videa si nisem ogledala niti enkrat. Predvidevam le, da je polno kričanja in izliv, kot da bi odprl pipo. Ne spomnim se, da bi mi kdaj uspelo. Večkrat me kot strela z jasnega preseneti občutek, kot da mi bo mehur eksplodiral. Ker mi je to neprijetno, prekinem akcijo, porinem trebuh noter in spet močno ven. Takrat ni ne duha ne sluha o potrebi po lulanju. Mogoče pa je to res to in bi morala upoštevati nasvet strokovnjakov in prijateljev: “Sprosti se!”

A to enostavno ne gre. Popiti špricar me sprosti, a sem potem v še večji negotovosti, ali moram res teči v kopalnico, ali je to spet samo moj prekleti občutek. Mogoče moje telo res ni narejeno za to. In ker bi si neznansko rada odgovorila na vprašanje ali lahko ali ne, sem preiskala spletne strani, recepte, ki ne vsebujejo samo lajnanja o sproščenosti. 

Žal, so bili recepti bolj kot ne točno to. Sprosti se, predigra naj bo dolga, najdi G-točko, sprosti se, raziskuj različne načine stimulacije, pred seksom ne jej špargljev (to je moj dodatek) in daj, sprosti se. Če bi squirtanje rade doživele med seksom, lahko preizkusite afriško tradicionalno tehniko Kunyazo. Meni se to bolj zdi gimnastika penisa, a morda učinkuje. Začnite s tapkanjem penisa po ščegetavčku in sramnih ustnicah. Za ustrezno vlažnost, tako pravijo, lahko uporabite kar slino. Ko naposled le pristane v breskvici, mora penis krožiti in se istočasno gibati v tradicionalni smeri ven-noter. To naj bi naposled pripeljalo do pravega afriškega squirta. 

Zgolj zato, da vidim, kako je, čeprav se verjetno ne bo pravemu orgazmu segel niti do kolen, milo prosim svojo glavo: “En špricar, prosim!”