Kdo sploh so? 

Lelo (Luxury Erotic Lifestyle Objects)

Vas je kdaj zanimalo kdo stoji za erotičnimi igračami, s katerimi si z največjim veseljem delite posteljo? Že odkar vem zase, so mi bile vse zgodbe vedno bolj zanimive in produkti vedno bolj privlačni, če sem vedela, kdo stoji za njimi, kdo je ustanovil podjetje, posnel film, napisal knjigo, a sem si redko za to vzela čas. Enako se mi je zgodilo pri igračah, vendar sem se dolgo zgolj spraševala, kaj hudiča si sploh tlačim v breskvico in odlašala z iskanjem. Vse do danes, ko sem se končno nekoliko bolj poglobila v to. Takrat pa sem naletela na mino. Priti do teh informacij je veliko težje kot iskati iglo v kopici sena. Vseeno sem poskusila.

Prva ocena, ki sem jo objavila na blogu je bila Lelova Sona, vendar se mi takrat niti malo ni sanjalo, kaj kupujem. Zanimiva tehnologija, zanimiv oglas. Če bi bilo napisano Janez Sona, Lepa Sona, Dolmivisi Sona bi bilo popolnoma vseeno, kupila bi jo tako ali drugače. Zgodba o podjetju in njihovih izdelkih me je začela zanimati šele kasneje, ko je prvo navdušenje nekoliko popustilo, v glavi pa je odzvanjala beseda Lelo. 

Pred koronskimi leti je vsak izmed nas ob omembi Švedske pomislil na južne brate, ki v tej državi iščejo boljše življenje. Glavni in uspešni predstavnik je nogometaš z mehko izgovorjavo švedskega l-ja, Zlatan Ibrahimovič. Enako ponosni pa bi lahko bili še na enega Hrvata iz Bosne – Filipa Sedića, ki je pred osemnajstimi leti na Švedskem ustanovil podjetje Lelo. Danes znamka velja za Apple na področju erotičnih pripomočkov, saj so najbolj poznani po dizajnu in hkrati po kakovosti. kot študent je Sarajevo zapustil zaradi ljubezni. Prav tako se je iz istega razloga razvila znamka Lelo. Kriva je bila njegova dolgoletna prijateljica, ki ji je za rojstni dan želel podariti erotično igračo. Ko je pregledoval ponudbo, se mu je zdela cenena, slaba, ozko usmerjena. 

Tako se je z dvema partnerjema in oblikovalcema, Ericom Kalénom in Carlom Magnusonom, podal na pot takrat še ne slutečega uspeha. V tistem letu so švedskemu trgu predstavili svojo prvo igračo in z njo pol leta kasneje odšli tudi na sejem v Las Vegas. Tako so se začeli uveljavljati tudi Ameriki. Za ta trg danes skrbi Filipov brat, Pavle. Prvi Lelov vibrator je bil kar trikrat manjši od vibratorjev, ki so takrat prevladovali v erotičnih trgovinah in petkrat dražji. Kljub ceni je bilo zanimanje zanj ogromno. 

Začeli so s pičlimi deset tisočimi evri kapitala in se v nekaj letih prelevili v podjetje, za katero se govori, da je v letu 2011 imelo 26,5 milijonov evrov prometa, leto kasneje pa dobrih 36 milijonov. Po uspešni predstavitvi zahtevnim ameriškim uporabnicam, so se odločili še za Kitajsko. Tam so že pridno kopirali Lelove modele in jih, nekvalitetne, prodajali po nižji ceni. Tudi na tem koncu sveta so bili več kot uspešni – Kitajska in Amerika še danes predstavljata njihovo največje tržišče. 

Sprva so bile njihova ciljna publika ženske stare med petintrideset in štirideset let, vendar so kmalu spoznali, da se za njihove proizvode zanimamo tudi mlajše z veliko manj fičniki v žepu. Z namenom, da Lelo približajo tudi nam, so ustvarili linijo Picobong, ki jo trenutno sestavlja 15 barvnih vibratorjev, njihove cene pa se gibljejo med 34 in 139 evri, vendar med njimi žal ne najdemo soničnih vibratorjev, kot je Sona. 

Danes poleg Lilly, danes polnoletnega vibratorja, ki je zagnal motor švedskega podjetja, v svetu najbolj odzvanjajo imena, kot so Sona, Enigma in Sila. Njihove izdelke pozna tudi moški svet. Prav tako pa ob omembi njihovih vibratorjev norijo zvezdnice po celem svetu. Za tiste s petnajst tisoč evri v denarnici prodajajo prav poseben vibrator iz 24-karatnega zlata. Predtsavljam si predstavljam, da mora za ta denar biti tih kot miš, in poleg zlata nuditi tudi epske orgazme. Vendar tega nikoli ne bom izvedela. 

Jaz ostajam pri Soni, ki je v meni na začetku vzbudila mešane občutke, a mi še danes dobro služi. Prav tako je verjetno najlepša igrača, ki jo imam, zato se globoko klanjam švedsko-bosanskemu Hrvatu in njegovi znamki Lelo.