Učbeniki, priročniki, klitoris in seks

Ob pogovoru na enem izmed družabnih omrežij sem začela razmišljati, kdaj sem zares spoznala svojo breskvico, kako sem jo spoznala in kdo jo je prvič omenil in kdaj me je seks tako navdušil. Predvsem me je zanimalo, ali so vmes imeli prste tudi učitelji in njihovo gradivo.

Kot otrok devetdesetih se iz šole spomnim bolj malo. Zagotovo imam v spominu, da se o spolnosti nikoli nismo pogovarjali v okviru posebnega predmeta kot sta spolna vzgoja ali etika. Nasprotno, se kristalno jasno spomnim predavanj po sistematskih pregledih. Dekleta in fante so po opravljenih obiskih pri zdravnici ločili, zbrali podpise, potem pa sta iz ambulante prikorakali dve zdolgočaseni medicinski sestri in nas peljali v ločeni sobi. Naša je imela celo grafoskop. Žal je moje osnovnošolsko obdobje že nekoliko preveč stran, da bi se spomnila vseh podrobnosti. Vem, da smo se pogovarjali o seksu, kontracepciji in spolnih boleznih. Morda imam nekoliko manj lukenj v spominu glede zadnjega sistematskega pregleda na faksu, kjer smo otipavali dojke in iskali rakave tvorbe. 

Vsak dan me je bolj težilo, ker se nisem mogla spomniti ničesar o samozadovoljevanju, penisu in ščegetavčku, zato sem se kot tridesetletnica podala na pot iskanja informacij. Vedela sem, da smo spolne organe raziskovali tudi pri biologiji, zato sem si v knjižnici izposodila učbenike za gimnazije in za osmi ter deveti razred osnovne šole. Učbenikov, iz katerih naj bi se učila jaz, nisem več našla, zato pa sem naletela na nekaj takih, ki so bili blizu, kakšno leto gor ali dol. Zanimal me je predvsem ščegetavček in njegova funkcija. Kljub temu so mi oči prevečkrat odplavale tudi k seksu.

V Učeniku za biologijo za deveti razred devetletke, izdanega leta 2005 sem naletela na omembo zunanjega spolovila, vendar ga avtorica ne razdeli niti ga ne opiše podrobno. Posledično tudi ščegetavček ni omenjen. Ima pa zelo nazorno sliko spolnega odnosa. Drugače je bilo v pet let starejšemu učbeniku za sedmi razred osnovne šole. Tokrat je klitoris omenjen in nakazan na sliki kot del zunanjega spolovila, poleg velikih in malih sramnih ustnic. V mojih primerih osnovnošolskih učbenikih torej ščegetavček še ni opisan, niti ni njegova funkcija. Kljub temu je pomembno omeniti, da je na drugi strani tudi moški orgazem omenjen le kot prispevek k nastanku novega bitja.

Struškovo Biologijo človeka sem listala v tretjem letniku gimnazije. Ker je bila biologija moj maturitetni predmet, sem se z njim spogledovala tudi leto kasneje. Ščegetavček je narisan (kot fižolček) in označen na sliki. Če malo prelistamo naprej, naletimo na opis ženskih zunanjih spolovil. Omenjeni so ženski sram (vulva), ki je sestavljena iz delov: dve vrsti sramnih usten, ščegetavček, nožnični preddvor, nadsramje in presredek. Ščegetavček ali klitoris je opisan kot:

“[…] nabrekljiv organ iz dveh stebričkov gobastega tkiva, ki ustrezata podobnemu nabrekljivemu tkivu v moškem udu. Ker ima ščegetavček veliko čutnic, je zelo občutljiv organ in hitro odgovori na spolno draženje. Med spolno vzburjenostjo se nabrekljivo gobasto tkivo napolni s krvjo in nabrekne, tako da se poveča podobno kot moški spolni ud.” 

Tiste, ki mi je potešila osnovnošolsko radovednost, nisem več našla med mojimi knjigami, ki v kleti čakajo na mojo selitev. V knjižnici sem si zato tokrat izposodila obstoječe knjige za dekleta. Kot prvo sem prelistala knjigo Violete Babič, Knjigo za punce in njihove fante. Podrobno so opisane spolno prenosljive bolezni, obisk pri ginekologu, kontracepcija in kar sem si najbolj zapomnila – natikanje kondoma. O anatomiji ženskega telesa in orgazma ni nič, vendar velja omeniti, da je knjiga vodnik za varen seks. 

Če ne prej, se vam je v tretjem letniku srednje šole začelo nekoliko bolj svitati, kaj je ščegetavček in kakšna je njegova vloga. Še vedno mi ni jasno, kako sem sama prišla do želenih informacij. Precej verjetno je, da sem nanje naletela v priročnikih za dekleta, ki sem jih listala v prostem času.

Tudi naslednja knjiga, Knjiga za punce, ni bila prava, razen, če bi morda želele izvedeti kako zmagati v bolščanju, kako narediti časovno kapsulo ali kako postati najboljša čarodejka na svetu. 

Večji zaklad je bila knjiga Ute Weber, Vse o spolnosti za punce. Prepričala me je že po pregledu kazala – knjiga govori o telesnih spremembah v puberteti, kregih s starši, o spogledovanju, kontracepciji, ginekologu, spolnem zlorabljanju in lezbični ljubezni. Čisto na začetku opiše tudi ščegetavček:

“Ampak vrnimo se k zunanjemu delu tvoje nožnice. Tu boš najprej videla sramne ustnice. Te varujejo občutljiv ščegetavček (o njem več pozneje), vhod v notranjo nožnico in sečnico.” 

Po hitrem pregledu sem prišla do prvega seksa in lagala bi, če ne bi ravno tukaj pričakovala omembe ščegetavčka. Pa je ni bilo:

“Ko sta se povsem slekla, se veliki trenutek lahko zgodi. Kako pa se bo nadaljevalo? Jasno, fant bo svoj penis vstavil v tvojo nožnico. To je včasih težko, saj je tvoj partner morda še neizkušen in ne bo takoj zadel. […] Primi fantov penis in ga popelji do pravega mesta.”

Po rahlem razočaranju sem na naslednji strani odkrila pravi zaklad, ki nosi naslov ‘Ne brez predigre’:

“Pri svojem ljubkovanju bodi pozorna predvsem na njegove erogene cone, na primer prsi in prsne bradavice, notranjo stran stegen, zadnjico, in seveda penis.”

Omeni tudi navlaženo nožnico za lažje vstavljanje penisa, vendar se konkretno ne dotakne predigre oziroma igranja z ženskimi erogenimi conami. V kasnejšem poglavju o orgazmu in kaj se zgodi, ko tvoj dragi od silne naslade obleži na hrbtu, pa končno le pride do ščegetavčka:

“Z jezikom lahko ljubkuje ščegetavček – pri ženskah je to zelo erogena cona – ali draži tvoje erogene cone s prsti ali pa oboje. Sicer pa je dokazano, da nekatere ženske zgolj s premiki penisa ne morejo doseči orgazma. […]. V skrajnem primeru ga ljubeče spomni na to, da ima deset zdravih prstov, ki jih lahko uporabi za to, da te razvaja.”

Kasneje omenja še pripravo oziroma telovadbo za doživljanje orgazma. In ni boljše poti, kot je samozadovoljevanje. Avtorica zagovarja spoznavanje same sebe in svojega telesa s pomočjo prstov. Prav tako opozori, da sta ženska vzburjenost in orgazem odvisna od položaja. Kot najbolj učinkovitega za ženski orgazem zagovarja jahanje. V poglavju o samozadovoljevanju sem našla še koristen nasvet za najstniško sebe:

“Če se želiš razvajati z erotičnimi pripomočki, moraš biti pozorna na to, da gre za prave seksualne igračke, na primer vibratorje. Zelenjava in sadje sodita v hladilnik ali v solato – ne pa v tvojo posteljo!”

Še vedno ne vem, ali mi je prebiranje učbenikov za biologijo in listanje po priročnikih za dekleta, koristilo pri iskanju odgovora na moje vprašanje. Čeprav v mojih časih zagotovo ni bilo spolne vzgoje, pa so bili ravno sistematski pregledi dovolj, da so v meni prebudili željo po še. Odgovore na mnoga vprašanja sem tako dobila prav preko knjig za punce in kasnejšega preverjanja v praksi. 

Viri:

• Lunder, U. (2005): Biologija 9. Učbenik za 9. razred devetletke. Ljubljana, Rokus.
• Kordiš T. (2000): Biologija 7. Naše telo. Ljubljana, DZS.
• Strušek P. (2002): Biologija človeka. Ljubljana, DZS. 
• Babić V. (2013): Knjiga za punce in njihove fante. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije.
• Foster J. (2009): Knjiga za punce: Kako boš v vsem najboljša. Ljubljana, Mladinska knjiga.
• Weber U. (2008): Vse o spolnosti za punce. Tržič, Učila.