Seks in literatura (1. del)

Koga je vsaj malo zaščemelo, ko je med branjem knjige naletel na erotičen prizor? Tako proza, kot poezija take prizore poznata že vse od Antike. Danes beremo erotične romane, dela, ki so prežeta z erotiko, in tista, ki nam na mojstrski način ponudijo samo košček erotike, pa je dovolj, da si ga zapomnimo.

Antika

Največ ohranjenih erotičnih del izvira iz Antike. Med najbolj poznanimi avtorji tistega časa sta pesnica Sapfo in Arhilok. Sapfo nam je poznana že iz srednje šole, vendar smo si jo zapomnili verjetno zato, ker so nam vsi govorili o njeni ljubezni do žensk, ne zaradi njenih pesmi. Pisala je ljubezensko poezijo, večinoma v lastnem, sapfiškem verzu. Za časa svojega življenja naj bi ustvarila kar devet pesniških zbirk, vendar je v celoti ohranjena samo ena pesem – Molitve Afroditi.

Arhilok je nasprotno kot Sapfo, pisal satirične pesmi z žgečkljivo vsebino. Čeprav nam je manj poznan, pa je bil za časa svojega življenja, tako kot Sapfo, zelo cenjen avtor. Nekateri so ga primerjali celo s Homerjem.

V Rimu so v obdobju Antike kot pisci erotičnih vsebin najbolj znani: Katul, Marcial in Ovid. Trije Katulovi ohranjeni rokopisi danes počivajo v Oxfordu in Vatikanu, mnoge bralce pa je presenetila njegova erotična poezija. Nekaj pesmi je obarvanih s homoerotično tematiko, večina pa jih je posvečena ženskam, še posebej eni, Lesbiji. Za njo naj bi se skrivala pesnikova ljubica, s katero sta se ob večerih kratkočasila, kljub temu da je bila poročena. Tudi Ovid je svoje ljubezenske in erotične pesmi posvetil svoji ljubici Corinni. Večino pesmi z erotično tematiko je napisanih v elegičnem verzu, največ jih vsebujejo dela Ars Amatoria, Remedia Amoris in Amores. Z njimi je zaslovel in se postavil ob bok največjih pesnikom tistega časa.

Med romani tega obdobja je po naboju z obscenostjo in erotiko najbolj poznana satira Satirikon Petroniusa Arbiterja. Delo je pisano tako v verzih kot v prozi, enako se mešajo tragični in komični elementi. Encolpius, upokojeni gladiator potuje s svojim družabnikom Askiltosom. Podobno kot Don Kihot in Sančo Pansa. Le da prvi par potuje od bordela do bordela, iz ene orgije v drugo, od moškega do moškega, od ženske do ženske.

Srednji vek

V mračnem srednjem veku je svet ugledal Boccacciev Dekameron. Podobno kot danes je tudi v Boccacciovem času v Firencah vladala kuga. Sedem žensk in trije moški so ji ubežali na podeželje, kjer so si čas krajšali s pripovedovanjem zgodb. Deset dni, sto zgodb. Knjiga je bila zaradi seksualne vsebine prepovedana v večini držav, še dolgo časa po njenem nastanku. Dekameron je vplival na Chaucerjev roman Canterburyjske povesti, za katerega nekateri pravijo, da je sočnejši od romana Petdeset odtenkov sive. Poln je omemb vagine in metafor zanjo ter za penis.

XV. In XVI. stoletje

Najbolj prodajana knjiga petnajstega stoletja je bilo Piccolominijev epistolarni roman Zgodba o dveh ljubimcih. Roman je sestavljen iz pisem, ki si jih pošiljata dva zaljubljenca, ki drugače ne moreta biti skupaj. Lukrecija je poročena z zelo starim, ljubosumnim gospodom. Čeprav bi na prvi pogled rekli, da gre zgolj za ljubezensko zgodbo, ima roman precej erotičnih elementov, kar je posebej zanimivo, če upoštevamo, da je avtor kasneje postal papež. Nekoliko bolj umazanih misli je bil Pietro Arentino. Erotični naboj ne prevladuje zgolj v delu I modi, temveč tudi v delu Ragionamenti, v katerem primerja spolno življenje poročenih žensk, prostitutk in nun. Erotično začinjenim verzom ni ubežal niti veliki William Shakespeare v pesmih Venera in Adonis ter Rop Lukrecije (Tarkin posili Lukrecijo).

XVII. In XVIII. stoletje

Kljub nekaterim anonimnim poskusom erotične literature, o katerih pričajo ohranjeni rokopisi, se je v sedemnajstem stoletju zgolj nadaljevala seksualna osvoboditev tistega časa. V sedemnajstem stoletju se je rodila ideja o Don Juanu, moškemu, ki zapeljuje ženske in osvoji katero koli hoče. Poleg tega nam je to stoletje dalo markiza de Sada. Čeprav je bil milo rečeno nor in škandalov v njegovem življenju ni manjkalo. Njegova najbolj znana dela – 120 dni Sodome, Juliete Justine, Zločini iz ljubezni – so polna seksualnih prizorov in nasilja. Po njem je ime dobil ‘sadizem’.

XIX. stoletje

Devetnajsto stoletje je bil čas ljubezenskih romanov in Romantike. Na meji z realizmom je Gustave Flaubert objavil Gospo Bovaryjevo. Poročena Emma Bovary, potopljena v ljubezenske romane, si privošči ljubimca, ki je čisto nasprotje njenega pridnega in mirnega moža, Boulangerja. Z njim Emmino življenje postane avantura. Ženska različica Don Kihota (oba želita živeti življenje romanov) , po svojem značaju nekoliko spominja na prijateljice v Seksu v mestu. Pomembne so znamke in seks, le da se Emma na koncu pokesa in ubije.