Kot bi lizal sladoled ali rinil prste v pito

Z občutkom. Vedno z občutkom. Tako je treba obdelovati ženski organ. Podobno kot lahko obdeluješ moški organ na več različnih načinov, tudi žensk ne vzburja zgolj neutrudno vtikanje prstov v luknjico. Večina nas potrebuje še kaj drugega. 

V mojih preteklih zvezah se je moji breskvici redko smejalo med predigro, prej se je od žalosti posušila, dokler vajeti nisem prevzela sama. Po navadi me pred seksom razganja in ščemenje me ne pusti pri miru. Spodnje hlačke so neprestano vlažne. Vendar, ko so se me prvič spodaj začele dotikati tuje roke, je bil občutek čuden. Gibi, ki niti malo niso bili podobni mojim. V slabem smislu. Začelo se je dobro. Poljubi po trebuhu, stegnih, brez dotikanja breskvice. Epsko. Moja želja po orgazmu je rasla iz minute v minuto. Ko sem snela spodnje hlače, sem bila že v transu in v pričakovanju velike eksplozije. Kaj pa gre lahko narobe?

Vse. Popolnoma vse. Manj kot deset potegov po ščegetavčku in prsti so že izginili v luknjo. Najprej eden, potem dva, trije. Vedno hitreje in hitreje. Vsako minuto je bolj bolelo in vsak nevron v mojih možganih se je trudil uživati. In ko sem s svojimi prsti dosegla še svoj gumbek, sem bila res na dobri poti, vendar so moški prsti obstali. Med mojimi nogami je počival obraz z obtožujočim pogledom. Zakaj si pomagaš? Zakaj si neučakana? Saj bi sam prišel do tja. In ker sem to vzela kot znak, da več kot dobro ve, kaj počne, sem ga naslednjič pustila. Pa ni bilo bolje. Vrsti red je bil popolnoma napačen. Kot da bi začel s sladico in končal s predjedjo. 

Sklenila sem, da bo vsak dobil navodila za uporabo, preden do tega sploh pride. Vendar mi je bilo ob naslednjem tako hudo, ker se je res trudil, vendar nikoli ni našel mesa med sramnimi ustnicami. Vedno je končal z jezikom na zunanji strani sramnih ustnic. In čeprav sem mu nekoliko pomagala z rokami, se njegov jezik ni vdal. Zanimivo, prsti so našli pravo pot do črne luknje. Spet sem to raje naredila sama. Tega vsaj ni motilo. Še več, vzburjalo ga je. 

Nato pa so se počasi začeli vrstiti tudi dobri “lizalci”, vredni vsake minute. Taki, ki so znali stopnjevati predigro. Včasih počasno drugič hitro slačenje in spuščanje do breskvice. Z občasnimi odmori ali takojšnja akcija. Vendar dolgo časa brez prstov, samo jezik in gumbek. Na začetku nežno, potem pa vedno hitreje in močneje. Sprva samo jezik, potem pa so na pomoč priskočili tudi prsti. Sprva so pomagali jeziku na gumbku. Občutek je bil tak, kot da bi bila nevihta. Močan dež, ki nežno udarja po ščegetavčku. Potem pa so prsti počasi prešli nižje in se potopili v luknjo. In nežno, ne da bi se zadevali ob stene, prodirali globlje, vedno hitreje.

Tako lizanje in rinjenje prstov mi je bilo všeč. In ko sem spoznala kombinacijo prstov in jezika, nisem želela, da bi se kdaj to končalo. 

Kasneje so prišli tudi taki, ki milo rečeno niso imeli pojma. Vendar se nisem želela sprijazniti z manj, zato sem govorila. Povedala sem točno, kaj si želim in z nekaj vaje in podvprašanji sem prišla do predigre, ki sem si jo vedno želela. 

Z leti sem ugotovila, da se je tudi predigre treba učiti sproti. Z vsakim človekom, s katerim si delimo posteljo, je drugače. Potem pa so tu še različne situacije in različne stopnje vzburjenja. Zato je pomembno, da se s partnerjem ne nehamo truditi, tudi ko spoznamo, da mu neka stvar ustreza. Mogoče si bo v prihodnje zaželel čisto nekaj drugega. Da pa lahko za tiste pol ure postanemo dobra vila, ki izpolnjuje želje, mora partner govoriti, mi pa poslušati. In tako bo čisto vsak izmed nas dosegel stopnjo dobrega lizalca.