Tisočletna igra s samim sabo

Zgodovina erotičnih pripomočkov (I. del)

Ljudje iščemo užitek. V hrani, v pijači in tudi v postelji. Zelo dolgo so posteljne igre povezovali s partnerstvom, ponekod je še danes tako. Kljub temu pa je vedno več zanimanja za odprtost in prepotenost rjuh med samozadovoljevanjem z uporabo erotičnih pripomočkov. Ker jih večina ljudi še vedno povezuje zgolj z moderno dobo, sem se odločila, da povzamem zelo bogato in hkrati zelo dolgo zgodovino obstoja erotičnih pripomočkov.

Predantični čas in Antika

Prve seks igrače smo ljudje začeli izdelovati, še preden smo izumili pisavo, pred približno trideset tisoč leti. Prve dokaze, da je jamski človek zadovoljeval svoje spolne potrebe, so odkrili v jami v nemškem Ulmu. Prvi dildo je bil izklesan iz kamna, dolg kar 20 centimetrov in 3 centimetre širok. Kljub temu nekateri še danes niso prepričani, da so tako oblikovani predmeti služili spolnemu užitku, temveč so jih uporabljali pri religioznih ritualih ter kot pripomoček pri izdelavi orodja. Poleg prvega nemškega dilda, falični objekti iz območja takratne Evrazije namigujejo tako na uporabo za zadovoljevanje spolne sle, veljali pa naj bi tudi kot pripomočki v ritualnih razdevičenja deklet.

Kljub temu da je predantični čas zavit v tančico skrivnosti glede uporabe faličnih izdelkov, lahko trdimo, da so jih Grki uporabljali ravno za zadovoljevanje spolnih potreb. Te predmete so imenovali olisboi. Izdelani so bili iz mehkega usnja in napolnjeni z volno. Pred uporabo so jih celo namazali z olivnim oljem, ki še danes velja za dober lubrikant. Poleg besede olisbos, so Grki falične objekte imenovali tudi “igrača”. O uporabi dildov pri samozadovoljevanju priča tudi Aristofanova komedija Lizistrata, v kateri ženske protestirajo s faličnimi objekti proti Peloponeški vojni. Prav tako v komediji mesto Milet velja za glavnega uvoznika dildov. Tudi drugi grški pisci so pisali o tem, kako so si ženske pri samozadovoljevanju pomagale z olisbosi. Zanimivo tak užitek ni bil namenjen le bogovom, temveč tudi ljudem.

Manj o uporabi faličnih objektov, kot prinašalcev užitka zasledimo v rimski literaturi, znano pa je, da so jih Rimljani uporabljali pri obredu razdevičenja. Nekateri znanstveniki domnevajo, da so jih prav tako Rimljani kot Grki uporabljali kot spolne pripomočke, namenjeni pa so bili predvsem užitkom nežnejšega spola. Pri svoji domnevi so se naslanjali na podatek, da je Julij Cezar Kleopatri podaril zlat falični objekt. 

Kaže, da so bili istočasno na daljnem vzhodu veliko bolj odprti do uporabe spolnih pripomočkov. Na Kitajskem so odkrili dvanajst tisoč let stare falične objekte, ki so bili narejeni iz lesa, žada ter marmorja. V grobnici dinastije Han so našli celo sedem bronastih dildov. Omenjeni so tudi v indijskem ljubezenskem priročniku, Kama Sutri, kjer pisci svetujejo moškim, naj uporabljajo umetne penise, saj naj bi ženska pri tem bolj uživala. 

Obdobje med Antiko in moderno dobo

V srednjem veku se je uporaba dildov razširila po celotni Evropi in Aziji. Znanstveniki menijo, da so ženske za potešitev ščemenja, poleg vedno bolj dodelanih in okrašenih faličnih objektov, uporabljale tudi sadje in zelenjavo. S pridom so po dildih posegli tudi v orgijah. XII. stoletje pozna dve besedi za dildo: francosko “Godemiche” in italijansko “diletto”. V literaturi se pogostejši zapisi o faličnih objektih pojavijo v XVI. stoletju, med drugim tudi pri italijanskem romanopiscu Pietru Arentinu in pesniku Thomasu Nasheju. V eni izmed njegovih pesmi se ženska pritožuje nad moškimi, ki se niti malo ne morejo primerjati z dildi.

Navdušenje nad faličnimi predmeti je bilo v Evropi takrat na vrhuncu, zato so jih podjetni Italijani začeli izvažati. Ker pa je bila njihova uporabav očeh mnogih ljudi sporna, so jih zasegale carine in jih uničevale. Seveda, ženske ne bi bile ženske, če jih ne bi začele izdelovati same. Zato so bile predvsem v Veliki Britaniji tudi večkrat kaznovane.

V tem času, ko se je moška populacija v Evropi tresla od strahu pred dildi, so jih Japonci spoštovali in v njih prepoznali igrivost, kot na to namiguje še njihovo ime – warai-dogu (smešna stvar). Prepoznali so potrebe žensk in tako začeli izdelovati tudi drugače oblikovane erotične pripomočke. Najbolj znane med njimi so zagotovo ben wa kroglice. Običajno so jih prodajali v paru, narejene pa so bile iz srebra ali medenine. Prva kroglica je bila votla, druga pa napolnjena z živim srebrom. Premikanje je povzročilo, da sta kroglici začeli udarjati ena ob drugo in tako povzročati vibracije znotraj vagine.

Že tisočletja ljudje znamo sami poskrbeti za svoj užitek. Po obstoječih virih so se mu morda predajali že v železni dobi, resneje so ga opisovali Grki. Tudi stoletja kasneje so ljudje strastno uporabljali erotične pripomočke pri zadovoljevanju spolnih potreb. Zadnja tri stoletja, predvsem v Ameriki, so ostreje regulirali uporabo erotičnih pripomočkov, vendar to ni zaustavilo ljudi, ki so uporabo pripomočkov pripeljali do vrhunca.

Se nadaljuje!