Samonagrajevanje – samozadovoljevanje

Ko dobiš petico v šoli, ko maturiraš, ko diplomiraš, ko dobiš službo, ko kupiš avto ali stanovanje, vedno pride nagrada. Včasih jo pripravijo drugi, včasih se nagradimo sami. Za dobro delo, ki smo ga opravili, za vse muke, ki smo jih pretrpeli v šoli, za avto, ki ga obvezno moramo zapiti tako, da pademo pod točilni pult, vse zgolj zato, da nam bo služil dolga leta. Enako se tudi pri drugih stvareh najraje nagradimo z alkoholom in sladkim glavobolom naslednji dan. 

Kot otrok sem se vedno rada nagrajevala. To je bila spodbuda za zoprne naloge, ki sem jih morala opraviti. Pospravljanje sobe, pomivanje posode, sesanje. Opravila, ki jih še danes sovražim, so bila kar naenkrat veliko lažja, kadar sem vedela, da bom šla lahko spat, če in ko jih opravim z odliko, ali pa se bom lahko igrala, šla ven, zapravila žepnino za žvečilne gumije ali sladoled. 

Ko so minevala leta, sem ugotovila, da se nekatere navade ne spremenijo. Nagrajevala sem se skozi celotno šolanje in to počnem še danes. V osnovni in srednji šoli sem to počela predvsem takrat, ko sem dobila dobre ocene. V osnovni šoli so bile nagrade še dokaj nedolžne. Prosti izhodi kakšen petek s prijatelji, bomboni, dobro babičino kosilo.

V gimnaziji se je nagrajevanje spremenilo. Še vedno sem se učila, kuhala in pospravljala, vendar bomboni in kosilo niso zalegli več. Začela sem se nagrajevati z vedno pogostejšimi izhodi in dobro mero alkohola ter s samozadovoljevanjem. Ker sem iz šole hodila domov pred starši, sem hitro pospravila stanovanje, peljala ven psa, hitro slekla hlače, ko sem prišla domov in hop v posteljo na spretno igranje prstov. Samo sebe sem začela plačevati z orgazmi. 

Po končani maturi je bil cel julij tako poln orgazmov. Za vsak predmet in za vsak zagovor. Seveda to ni bilo vse, kar sem počela, še vedno sem poleg draženja gumbka ohranjala tudi vedno bolj redne večerne izhode in tudi alkohola nisem opustila. 

Na faksu sem se nekoliko umirila, bilo je preveč stresno, še posebej v izpitnem obdobju, na koncu prvega semestra. Večino časa sem preživljala za knjigami, nos je nekajkrat pogledal ven, na sprehodu s psom. Ko sem se učila oziroma mučila v postelji, sem si deset minut raje vzela za spanje. Še raje sem potem kasneje prestavljala budilko, vsakič za deset minut.

Ker mi ni in ni šlo, sem se učenja za junijske izpitne roke lotila drugače. Spet sem v pogon spravila svoje prste. Vendar jih nisem uporabila zgolj takrat, ko so bile ocene dobre. Z veseljem mi je roka zdrsela za rob hlač tudi med učenjem. Ponavadi sem si zastavila cilj, katero snov moram predelati, da se lahko sprostim. In tako je moje učenje postalo veliko lažje in prijetnejše. 

To tehniko ohranjam še danes, saj je samozadovoljevanje kot nagrada najboljša spodbuda, vsaj pri hišnih opravilih – sesanju in podobnih stvareh. Ker sem končno za svoje delo začela prejemati tudi plačilo, si vsak mesec kupim igračo za dobro opravljen mesec, ki mi lajša skrbi prihajajočega meseca. 

Na začetku se mi je početje zdelo čudaško in velikokrat sem se spraševala, če na svetu obstajajo tako nora dekleta kot jaz, ki se nagrajujejo s samozadovoljevanjem ali se raje odpravijo na lov za novimi oblačili. Še danes nimam odgovora na to, vendar se počutim skrajno dobro, ko to počnem in če to deluje, da se prebijem skozi vsakodnevna opravila. Manj porabljenega denarja za nagrade, opravljeno delo in nešteti orgazmi. 

Zdaj pa v posteljo, članek sem uspešno zaključila.

Naslovna slika: Prize Vectors by Vecteezy