O anatomiji vlažne breskvice

Ščegetavček in G-točka, dela ženskega telesa, ki sta odgovorna za največje ženske užitke, vendar še danes premalo pripadnic ve, kako delujeta in kje sta. Ker nimata posebne življenjske funkcije kot zgolj to, da skrbita za dobro počutje, sta bila dolga leta spregledana s strani znanosti, vse do petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se nekateri resneje začeli ukvarjati s preučevanjem ženskega užitka.

Ščegetavček

Imenujete ga kakor želite, klitoris, ščegetavček, gumbek, bunkica ali grahek. Imajo ga vsi sesalci in nekaj drugih živalskih vrst, med njimi celo ostrige. Vidni del organa pri ženski je tik pod vrhom notranjih sramnih ustnic in tik nad sečnico. Uradno se bunkica imenuje glans, ki velja za vidni del ščegetavčka, čeprav je pokrit s “kapico ščegetavčka”. Ta se pri nekaterih odkrije, pri drugih večno skriva bunkico. Za grahkom je nevidni, veliko večji del ščegetavčka, ki sega globoko v notranjost. Iz bunkice “rasteta” dva kraka imenovana kraka ščegetavčka iz brecilnega tkiva (za normalne smrtnike je to tkivo, ki ima medprostore, ki se med vzburjenostjo napolnijo s krvjo) in dveh preddvorov, ki sta zakopana v meso.

Klitoris po zgradbi in obliki spominja na penis. Ko se ščegetavček vzburi, ga celo imenujemo miniaturni penis. Pri razvoju fetusa se šele približno po osmih tednih vidi ali bo iz tkiva “pognal” penis ali miniaturni penis oziroma ščegetavček. O tem odloča Y kromosom na moškem DNK.

Med vzburjenjem…

Po mnenju večine ščegetavček med vzburjenjem nabrekne, kar ne drži popolnoma. Res je, da je glans prepleten z živčnimi končiči in je posledično najbolj občutljiv del ščegetavčka, vendar se o nabrekanju tega dela tvorijo različna mnenja. Nekateri trdijo, da “gumbek” ob vzburjenju “oteče” in se, kot penis, postavi nekoliko pokonci. Spet drugi, to teorijo zavračajo in trdijo, da nabrekneta zgolj kraka ščegetavčka in preddvora. Z nabrekanjem povzročita tudi, da se vagina navlaži. Pri nekaterih celo ustvarita pritisk znotraj vagine.

Grafenbergova točka in ženska ejakulacija

Tako sta jo poimenovala zdravnika John Perry and Beverly Whipple v zgodnjih osemdesetih letih po zdravniku Ernstu Grafenbergu. Omenjena zdravnika sta prvič s to dobro skrito točko stopila v stik, ko sta ženske učila o pomembnosti Keglovih vaj pri preprečevanju inkontinence. Po izsledkih njune raziskave so ženske, ki so ejakulirale –gre za tekočino iz sečnice, ki je drugačna od urina in ima okus sladkega mleka, mešanega z vodo – imele močnejše medenično dno. Prav tako so ženske, ki so sodelovale v raziskavi, trdile, da so orgazem doživele bolj globoko v telesu in da je bil drugačen od klitoralnega orgazma. Sečnica je močno pritisnila na vagino in posledično so doživele orgazem, ki ga danes imenujemo tudi vaginalni.

Kasneje sta se raziskovalca omejila zgolj na preučevanje območja ob sečnici, ki ga je moč občutiti tudi skozi zgornjo notranjo steno vagine in ki ga danes bolje poznamo pod imenom G-točka. Raziskave Perryjevih in Whipplovih naslednikov so pokazale, da žensko ejakulacijo pogostokrat lahko povežemo z orgazmom, vendar obstaja veliko primerov, ko tega ne moremo trditi. Včasih ženske lahko ejakulirajo tudi brez doživetega orgazma.

Čeprav danes prevladujejo govorice o “brezveznosti in dolgočasnosti” klitoralnega orgazma, še vedno največ žensk doživi prav tega. Nekateri znanstveniki celo zagovarjajo tezo, da je zgodba o G-točki le še ena izmed zgodb, mitov in v resnici ne obstaja. Znanstvena mnenja na stran, kot nekdo, ki se izjemno trudi, da bi doživel tudi vaginalni orgazem, ostajam navdušena nad klitoralnim, saj omogoča več igre s telesnim odzivom. Klitoralni ali vaginalni, ejakulacija ali ne, orgazem je orgazem in pride, da nam polepša dan.

Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:

• Female ejaculation, G spot, A spot and should we be looking for spots
• What is the clitoris?
• Ščegetavček od blizu